Miami
Jutri je čas za našo prvo večjo migracijo do Washingtona D. C. Tja gremo z letalom iz Miamija, zato smo današnji dan začeli s panoramsko vožnjo od Cocoa Beacha do 200 milj oddaljenega Miamija. Country glasba na avtoradiu se je počasi prelila v urban R&B in kubanske ritme, ceste pa so dobivale nove in nove pasove.
V največjem mestu na Floridi je bilo treba počakati, da nam pripravijo sobe, zato smo se najprej zapeljali do “centra” oz. downtowna, na hitro pogledali nebotičnike iz avta in nato parkirali ob obali. Zbiratelji majic so zahtevali skok v Hard Rock Café, nakar smo se razgledali in v manjših skupinah obiskali par različnih restavracij.
Z zamudo smo Kubance uspeli prepričati v to, da nam natisnejo račun, nato pa smo se med kičastimi turističnimi stojnicami, ki so spominjale na Hrvaško obalo, postavili v polkrog, na tla vrgli klobuk in slabe pol urice mimoidočim krajšali čas s petjem. Še pred uro ali dvema povsem sončen dan je prerezala nevihta tropskih razsežnosti in nas ujela nepripravljene, tako da smo se nazaj do hotela peljali povsem premočeni. K sreči nas je razvedrilo preklinjanje pešcev, ki so jih ob kaotičnem vremenskem stanju na cesti zalivali nespretni vozniki.
Naš hotel se je nahajal neposredno na slavnem Miami Beachu in po razpakiranju smo se večinoma podali na plažo, kakopak. Voda sicer ni bila jadranskih temperatur, a še vedno bistveno hladnejša in čistejša od vseh ostalih, ki smo jih na našem izletu izkusili. Ob nekaj pločevinkah Budweiserja smo v najvišji sobi na vrhu hotela uživali večer in zapeli nekaj pesmi ter se čudili sosedama iz Italije, ki sta komajda razumeli angleško, pa jima je vseeno uspelo priti v Miami. Zblojenci, ki ob prihodu nismo obiskali plaže, smo zamujeno kompenzirali z nočnim kopanjem. In da se bomo imeli s čim hvaliti, smo kopalke pustili v sobah. Drugi so se odpravili izkusit zloglasno nočno življenje. Bilo je tako, kot bi si predstavljal.
- ← Previous
Kennedy Space Center in Cocoa Beach - Next →
Washington D. C.