Koncert v cerkvi svetega Cirila in balkanski večer
Zadnji dan v New Yorku se je pričel lenobno. Najzgodnejše ptičice so si Central park ogledale znova, v lepšem vremenu, in uživale v predstavitvi korejske kulture. Nekateri so šli kupovat oblačila, drugi klavir, spet tretji so ležali doma. Potem so se skupine premešale in destinacije so se zamenjale, eni so iskali Brooklyn, drugi pa rdečo Adidas jopico. Pri tem je prišlo do odkritja, da en od članov okteta prikriva veliko skrivnost – lastno trgovino v New Yorku.
V celoto smo se povezali šele ob šestih popoldne na alternativno izgledajoči ulici, imenovani St Mark’s place. Tam se namreč nahaja cerkev svetega Cirila, v kateri smo imeli večerni koncert za Njujorčane. Pater Krizolog (prikladno ime za nekoga, ki se mora ukvarjati z nami) nas je spustil naprej in na generalki smo preizkusili akustiko prostora.
Odziv na koncert je bil morda manjši kot v Washingtonu D. C., a je bilo tokrat v publiki več Slovencev. Po koncertu smo se zaklepetali v dvorani v kletnih prostorih, popili nekaj kozarčkov slovenskega vina, nakar je naš gostitelj, prej omenjeni pater, priskrbel pice, ki jih menda že leta izvrstno pečeta dva črnogorska albanca z gostinskim obratom v bližini.
Spustil se je mrak, ulica je zaživela in mi je nismo hoteli zapustiti. Domačini so nam priporočali nekaj lokalov, a je bila v vseh gneča. Dokler nismo prišli do malo preveč znanega napisa v cirilici. Kafana.
Tam je bilo vse znano. Zadebatirali smo se, popili kakšno rakijo in kakšno Nikšičko, se z bivšimi in sedanjimi sonarodnjaki pogovarjali o tem, ali je boljše tu ali tam, kaj je v Ameriki drago in kaj pogrešajo. Starejši gospodje so pripovedovali življenjske zgodbe, mlajši so pokomentirali nekaj kratkih let, odkar so v ZDA. Eden od obiskovalcev koncerta je nato še povedal, da če vzameš 5 Slovencev, dobiš 3 pevske zbore, če pa vzameš 5 Srbov, pa 4 politične stranke.
Navdušil nas je simpatično dekoriran WC v Kafani, malce manj pa pomanjkanje pregovorne gostoljubnosti kolegov Srbov, ki so kljub našem veselem prepevanju drago zaračunali prav vse do zadnje popite kapljice. Ampak tako pač je, če si v Ameriki.
- ← Previous
Len dan v Central parku - Next →
Prvi dan Bostona