Pot v Cleveland
Hoteli človeka razvadijo. Medtem, ko se potikaš po mestu, ti nekdo skrivaj pospravi posteljo, brisačo vržeš na tla in naenkrat je sveža, za zajtrk pa lahko ješ sto različnih stvari. V hiši ali apartmaju je treba biti kanček skrbnejši, a po drugi strani imaš svoj lasten hladilnik. No, mi smo se danes selili iz sanjske hiške v Olcottu v hotel v Clevelandu in opevani hladilnik smo morali izprazniti. Pozajtrkovali smo vse, kar smo lahko, ostanke smo spremenili v sendviče ter jih skupaj s kovčki natlačili v prtljažnika avtomobilov. Vozili smo se celo dopoldne, do kosila in še dlje, medtem nabavili rožnato sopotnico ter se čudili ameriškim vinogradom.
Nekaj deset milj pred Clevelandom smo načrtovali prvi turistični postanek v mestecu Euclid, natančneje v Polka Hall of Fame. Cleveland je namreč zelo znan po specifični različici polke, ki ima svoje korenine v Sloveniji, nanjo pa so vplivali še country, jazz in druge ameriške zvrsti. V obiskanem muzejčku so brez zadržkov odzdravili našemu “Dober dan!” ter nas hitro posedli pred televizor in nam predvajali kratek dokumentarec o razvoju clevelandske polke. Po policah so bili razstavljeni albumi, inštrumenti in podobni spominki, na stenah pa so visele slike mnogoterih glasbenikov s klenimi ameriškimi imeni ter slovensko zvenečimi priimki. Še bolj domače je bilo v prodajalni pri izhodu, kjer se je dalo kupiti albume večine bolj znanih narodno-zabavnih izvajalcev iz Slovenije.
Ob odhodu se je oglasil še lokalni polka muzičar, s katerim smo izmenjali CD-je, tako da smo imeli na voljo nekaj svežega poslušanja do Clevelanda. Naj povemo, strašno znane skladbe zvenijo obupno smešne z ameriško izgovorjavo (Kou boš pwrišeu, uedno pwrinesi mi rowže).
Ura je bila že kakih pet popoldne, ko smo prevzeli sobe v hotelu v clevelandskem downtownu. Po hitrem razpakiranju smo se podali še na sprehod po okolici, a smo hitro ugotovili, da ta del mesta ob večerih izgleda precej dolgočasno. Na hitro smo skočili do famozne Rock and Roll Hall of Fame, si pogledali še stadion za ameriški nogomet v bližini ter ob vračanju domov naleteli še na strašljivo realistično popotresno sceno, za katero pa se je izkazalo, da je zgolj pripravljena za snemanje filma.
K sreči je mrtvilo prerezala uličica v neposredni bližini našega hotela, ki je kazala nekatere znake življenja. Sestradani po celodnevni vožnji smo uspeli najti bar z ugodnimi cenami in okusnimi burgerji, nato pa se raje kar vrnili v hotel. Danes ne bomo tvegali, smo rekli, in se pred Ireno skrili pod odejo.
- ← Previous
Wilson-Tuscarora state park in še ena roštiljada - Next →
Črtica o kavi