Tretji dan
Bloganje pozno v noč je terjalo svoj davek in ob polsedmih zjutraj je bilo prav neugodno vstajati. Razlog za bujenje ob tako nemogoči uri je bil načrtovan koncert pri slovenski skupnosti v Sydneyu. Skozi jutranjo prometno konico smo se prebili z malenkostnimi težavami, ki jih je v večji meri povzročila v naši navigacijski napravi živeča Claire in njena zaljubljenost v avtoceste.
Na srečo so nam ostali dobri stari zemljevidi in izostren orientacijski čut izkušenega pomorščaka Gregorja. Ob devetih smo prispeli do slovenske cerkve v Merrylandsu v Sydneyu, kjer nas je pričakal pater Darko. Po preverjanju akustike odlično klimatizirane cerkvene zgradbe smo se odločili, da nastop raje opravimo v sosednji večnamenski dvorani.
Približno petdesetim slovenskim zdomcem, ki so imeli v četrtek zjutraj čas, da obiščejo koncert, smo zapeli predvsem ljudske pesmi, nad katerimi so bili vidno navdušeni. V razgretem pogovoru po glasbenih točkah so nekateri od nas odkrili tudi nekdanje sosede, s svojo prisotnostjo pa nas je presenetil tudi častni slovenski konzul v Avstraliji, Alfred Brežnik - Fredy. Gostitelji so nam nam pripravili domovine vredno malico in dokazali, da tudi po nekaj desetletjih življenja v tujini Slovenci še vedno povsem iz navade tudi čisto naključnega gosta nahranimo in napijemo preko vseh razumnih nutricionističnih meja.
Okrog enih smo zapustili prijazne rojake in se odpravili še do Slovenskega Društva v Sydneyu. Naš prihod ni bil najavljen, tako da smo zgolj obiskali zgradbo društva in pokramljali z nekaterimi člani in funkcionarji. Navdušila nas je pristna slovenskost lokalnih patronov; entuzijazem nad domačo kulturo, ki se večini prebivalstva v matični državi zdi vsakdanje dolgočasna; navsezadnje pa tudi dejstvo, da lahko na drugi strani planeta popijemo stekleničko Laškega in špricer z Radensko.
Na poti nazaj smo se vnovič soočali z gostim prometom, a smo za dobro voljo izbrali panoramsko vrnitev brez vožnje po avtocesti ter uživali v razgledu z dober kilometer dolgega Sydney Harbour Bridgea. Za vse, ki so bili med včerajšnjim ogledom operne hiše preveč zaposleni z odganjanjem oboževalk, smo se vrnili na lokacijo, v miru posneli še nekaj fotografij ter nabavili spominke.
Povratek v hodel z vožnja skozi nabito poln center je bila svojevrstna izkušnja (No left turns here!), a jutri bo transportiranje dosti bolj pestrno. Ob štirih zjutraj se namreč prvič selimo v Brisbane, zato je današnji večer poleg priprave večerje vključeval tudi izdelavo sendvičev. Sydney je bil odličen, a če bi se morali odločiti za eno stvar, ki jo bomo najbolj pogrešali, je to nedvomno mlinček v odtoku. Slava mu.
- ← Previous
Drugi dan - Next →
Četrti dan