Sedmi dan
Nov teden - nove dogodivščine. Če smo že avgusta, smo rekli, bi se spodobilo, da gremo na morje. Za destinacijo smo si izbrali zanimivo lokacijo: Fraser island. Majhen otoček ob vzhodni obali Avstralije, ki nima nobene zveze z eno najboljših humorističnih nanizank na svetu, gostuje samo dve počitniški naselji s hotelom in nekaj vilami, sicer pa se po njem razpredata neokrnjena flora in favna.
Kot ponavadi smo bili pokonci kmalu po sončnem vzhodu, saj je bilo treba prevoziti še slabih 300 km do Hervey Baya. Na avstralskih cestah se je to prevedlo v približno 4 ure, do marine smo prispeli v lepem sončnem dopoldnevu. Zaradi ekološke naravnanosti otočka smo avtomobile pustili na celini, se čez vodo odpravili s trajektom in si med vožnjo z 21 vozli čas krajšali kar z uživanjem vetrička na sprednjem delu plovila.
Po pristanku smo razvajeno sedli na turistični vlakec in se zapeljali nekaj sto metrov do središča turističnega naselja. Prevzeli smo ključe, na hitro nakupili osnovna živila ter se podali v bazen, ki nas je premamil že, ko smo ga prvič zagledali. Deklet je žal primanjkovalo, zato smo se zabavali z žogo in petjem - tako intenzivno, da nas je zlobna nadzornica označila za manj odrasle od petletnikov.
Vodne užitke smo nadaljevali na prečudoviti plaži. Radovedno smo tipali prozorne želatinaste spužve, lovili v pesek skrivajoče se rakce in fotografirali dih jemajočo naravo med sončnim zahodom. Na nekaj kilometrih obale smo srečali vsega skupaj deset ljudi, tako da smo si lahko privoščili spodaj objavljene vragolije, vključno z modno pisto in jamskim človekom.
Pred vrnitvijo v vilo smo na pomolu popili zadnjo pijačo pred zaprtjem in kot ponavadi zapeli nekaj skladb (za kar smo dobili dodatno rundo), pot domov pa izvedli v trdi zimski temi kljub šele polsedmi uri zvečer. Če je današnji prispevek pretirano romantičen, se iskreno opravičujem, ampak sam sem po dolgem času čudno očaran.
