Skip to main content
Potovalni blogi

Trinajsti dan

Trinajsti dan našega potovanja, k sreči ponedeljek, se je že ustaljeno pričel s potovanjem - tokrat je bila končna točka upravno središče in glavno mesto Avstralije, Canberra. Po številu prebivalcev v rangu Ljubljane veliko mesto je precej mlado in umetno ustvarjeno, posledica česar je pomanjkanje duše, žmohta. Po drugi strani so prometne razmere že skorajda umetniško odlične (stric, ki živi tu, je povedal, da ne pomni zastoja na cesti), prav tako krajinska arhitektura. Pot so prekinili zgolj tehnični postanki, tako da smo se kmalu znašli na cilju.

Pih, isto kot v Tomačevem, samo da se v levo not zapelješ.

How to recognise different types of trees from quite a long way away.

Kje se tu tanka?

DSC_0961

DSC_0994

Četrti avto nam takole transportirajo, ker na cesti porabi preveč bencina.

Tule so pa vombati.

DSC_1187

Pred hotelom v Canberri.

Razpakirali.

Jan je pozabil, kako se uporablja stacionarni telefon.

Gol!

Glede na manjšo turistično privlačnost mesta je bil glavni namen obiska nastop za slovensko ambasado in tukajšnje slovensko društvo, slednje smo imeli na sporedu že danes. Pater Darko, soorganizator našega prvega nastopa v Sydneyu, je aktiven tudi na tem območju in je ponovno pomagal. Srečali smo se pri cerkvi Sv. Petra in Pavla ter nadaljevali do slovenskega kluba, kjer je bil predviden naš koncert.

Tukajšnja slovenska cerkev.

Mihael bo pokazal lokalni orglarki nekaj trikov.

Ne, ne igrajo nogometa.

Simpatična upodobitev na steni.

Oktet 9 v akciji ...

Običajnemu kramljanju, razkazovanju prostorov in obujanju spominov je sledila večerja, kjer spet nista mogla izostati svinjska pečenka in krompir, na izbiro pa je bil tudi drugi meni s filano papriko. Po formalnostih smo pričeli z nastopom (repertoar je bil, kot ste najbrž že uganili, ljudski) in brez večjih težav navdušili prisotne gledalce. Razvrat se je v zvokih harmonike nadaljeval skoraj do polnoči, ko smo zapustili klub naših rojakov. Še enkrat se jim je treba zahvaliti za gostoljubnost, topel sprejem in radodarnost, malce zamerimo le gospe Susan, ki je doma pozabila svoji 18- in 21-letni hčerki.

... in pater Darko v akciji.

Ena prava gasilska.

Še Golico pred odhodom.

Na parkirišču smo zaradi bolj celinskih podnebnih vplivov ter našega najbolj južnega položaja dosedaj prvič zavohali avstralsko zimo, tako da smo šli samo še spat.