Potovalni blogi

Sled krvi v vodi

Včerajšnji nenavadno discipliniran odhod v posteljo je rezultiral v današnjem domala brezproblematičnem vstajanju pred sedmo. Pot po lokalnih cestah preko Ogulina nas je peljala skozi Gorski kotar, kjer se je navdušenje ob lepotah narave prepletalo z melanholijo ob podobah ostankov balkanskih vojn. Po nekaj urah smo v daljavi zagledali prvi minaret in zajebantski carinik nam je z izjavo "Idete na rafting? Ajde ne seri, znam ja vas, idete na rakiju i čevape!" dal vedeti, da smo definitivno prispeli v Bosno in Hercegovino. Kvaliteta ceste je še malce padla in počasi smo se prebili do končnega cilja za danes - kompleksa Kiro Rafting ob reki Uni. Prijazni lastnik nas je namestil v simpatično vilo Uno, takoj zatem pa smo se zbasali v kombi in se z raftom na strehi ob strugi reke zapeljali nekaj deset kilometrov višje.

V hladnem dežnem vremenu smo si privoščili postanek pri hiši domačina, kjer smo popili nekaj kozarčkov domače rakije, da nas pogreje, potem pa se na štartni točki raftarske etape preoblekli v neoprenske obleke, pozorno poslušali mini predavanje na temo varnostnih ukrepov v vodi in si razdelili vesla. Naš skiper je čoln za začetek spustil po kakih petnajst metrov visokem slapu, s katerega je tudi skočil, medtem ko smo se mi mimo raje spustili peš. A takoj zatem se je pričelo zares - prvi del proge je bil najzahtevnejši in je terjal tudi največ žrtev. V rekordnem času se nam je uspelo večkrat prevrniti, pri čemer je včasih v vodi pristal samo kak posameznik, v najslabšem primeru pa smo se vsi skupaj zvrnili en po drugem, hlastali za zrakom, goltali vodo in skorajda ugledali belo luč na koncu tunela. No, odnesli smo jo z udarjeno ustnico in odrgnjenim prstom, reka pa se je postopoma umirila, tako da do konca plovbe ni bilo večjih težav z izjemo negodovanja nekaterih nad obveznostjo veslanja.

Prezebli, lačni, predvsem pa navdušeni, smo se vrnili k izhodiščnemu kompleksu, kjer nas je že čakala večerja v obliki mešanega mesa na žaru (na krožniku je bilo sicer moč najti tudi piščančji file, ampak vseeno bomo 80 čevapčičev dodali na čevap števec - revolucionarno novo funkcionalnost našega potovalnega bloga, ki jo najdete na dnu strani). V pripravi na koncert smo izvedli še eno vajo, trenutno se pred televizorjem izobražujemo o ramazanu, a se nam že drema. Jutri pa v Сарајево!