Iz dežja pod kap
Še vedno malce prestrašeni od včerajšnjih dogodkov smo se po vnovičnem avtohtonem zajtrku danes odpravili na pot bolj previdno. Iz svoje garderobe smo odstranili vse odtenke vijoličaste barve, kombi pa smo imeli med vožnjo ves čas zaklenjen. Kljub temu je bilo neprijetno vsakokrat, ko se je kdo od mimovozečih ozrl po naših registrskih tablicah in nam požugal s pestjo.
Zjutraj smo obiskali slovensko društvo Ivan Cankar, izvedeli dosti o njihovem delovanju in problematikah družbenopolitične situacije v BiH, si ogledali njihove prostore s knjižnico ter dobili še eno priporočilo za menda odlične čevapčiče.
Pot smo nadaljevali proti Ilidži in izviru reke Bosne, napisali razglednice, naredili nekaj fotografij za medije in se lotili iskanja mesta za kosilo, pri čemer smo se priporočeni lokaciji zaradi obilice ljudi z nogometnimi šali v zraku raje izognili. Srečo smo poskusili v središču Ilidže, a je tam ni bilo. Po oknu je namreč potrkal policist na kolesu, nas ustavil in opozoril, da lahko imamo zaradi naše nacionalnosti danes težave. Priporočal nam je, da parkiramo izven mesta in se tja odpravimo peš. Njegov prijatelj je imel po naključju v bližini parkirišče in ker je na registraciji pisalo CE namesto MB, nas je celo upal sprejeti. Angel v modrem je prijazno priporočil tudi lokal za obed in za češnjico na torti zaračunal 40 KM za neprižgane luči. Po včerajšnji lekciji smo ta znesek sicer uspeli zbiti na 20 KM (dobrodošli na Balkanu), nakar nam je stric policist zaželel lep dan in navrgel še: "Se vidimo!", ne vemo če iz navade ali iz čiste zlobe.
Sprehod po mestu je prinesel še več mrkih pogledov iz vseh strani. Čevapčiči so bili sicer odlični in ob včerajšnji lekciji, da jih je deset bistveno preveč, smo želodčke napolnili ravno prav. Čevap števec + 40. Popili smo kavo, kupili originalno Nike šuškavo trenirko za 7 EUR in se počasi odpravili nazaj proti domu, ker se je medtem ulilo. Ne vemo povsem, če se nam splača drezati v osje gnezdo, tako da je današnje večerno veseljačenje izven stanovanja pod vprašajem (če smo čisto iskreni, smo se še za ta blogpost pretihotapili v en kafič pod pretvezo, da smo Bosanci). Bomo videli, kdo bo zmagal tekmo.
