Majhen svet
Spoštovani bralci – tole je ladijski dnevnik jadrnice St. Irena. Danes se je posadka pričela prebujati okrog osme ure. Do devete smo končali z zajtrkom, se okopali in nato odrinili na pot, vsaj za dve uri, ko smo ob enajstih spili Captain’s drink.
Še malo smo pluli, debatirali, ugibali osebe in se vsake toliko skopali, preden je prišlo na vrsto kosilo oz. večerja – chili con carne. Še malo smo se prestavili in prispeli v nacionalni park Lastovo, v sredino nekdanje vojaške pomorske baze.
Po obroku smo zaplavali in že razmišljali o tem, kje bomo preživeli noč, ko je našo pozornost pritegnil drzni ribič na bližnji barki z imenom Bijela Vila, ki je iz vode ob glasnem odobravanju vseh prisotnih pogumno vlekel kapitalno jeguljo. Večini od nas se je zdela stvar zmerno zanimiva, le Leon je ekstatično vzklikal in nam poskušal pojasniti, da je ribič na sosednji barki njegov dedek.
Da skrajšamo srečen konec zgodbe – na Bijeli Vili smo v zameno za posojo motornega čolna, s katerim smo se odpeljali v mesto po kruh, odpeli lep koncert. V tričetrt urice programa smo vtaknili večinoma dalmatinske pesmi, slovenske popevke, pa tudi kako tujo zimzeleno melodijo.
Ogledali smo si notranjost bližnjega vojaškega skladišča za mine, zapeli še dve za naše gostitelje in kapitan nas je prijazno odpeljal nazaj na našo Sveto Ireno. Znova se kopamo v mesečini, le en obraz obseva svetloba z zaslona prenosnika
- ← Previous
Svaka čast - Next →
Zupy Dick