Ti si kralj!
Navtično usmerjen dan je pomenil, da danes večinoma plujemo. Kolikor je bilo sreče, z vetrom, kolikor je ni bilo, pa na motor. Prehranjevanje se je izvajalo v omejeni količini, saj nam je skiper Tit povedal, da je bil pred tednom dni že na Visu z drugo skupino jadralcev in da ima znance v odlični konobi. Za tamkajšnjo hrano se menda splača držati nazaj, je trdil - in verjeli smo mu. Poklical je v cenjeno gostinsko ustanovo, nas najavil in se dogovoril, da v zameno za popust pripravimo krajši koncert za ostale goste.
Proti večeru smo pripluli v Komižo, se v miru okopali, potem pa veslali do kopnega in se odpravili na vnaprej dogovorjeno zbirno točko, kjer smo čakali kombi. Konoba Roki’s, naša destinacija, se namreč nahaja v vasi Mlisko polje, nekaj kilometrov v notranjost otoka. Lastniki morajo tako z brezplačnim transportom poskrbeti, da odročna lokacija ni problem strank.
Ob osmih nas je s starim volkswagnovim kombijem pobral suhljati voznik Goran. Po štetju skupine se je popraskal po zatilju, malce namrdnil in nas brez slabe vesti zbasal v vozilo dosti več, kot dopušča prometno dovoljenje. Na naši desni je z živordečo barvo zahajalo sonce, zapeli smo Ružo moja crvena in pot je hitro minila.
Gazda nas je ob prihodu lepo pozdravil, pojedli smo predjed, poskusili dve buteljki hišnega vina in pričeli z nastopom. Med publiko je bilo ogromno tujih turistov, ki so veselo ploskali, ko so zaslišali kako skladbo v lastnem jeziku, in njihova radodarnost nam je bistveno znižala račun.
Po dobre pol ure, ko je zmanjkalo pripravljenega programa, so prispela na mizo jedila izpod peke. Pošteno smo se napokali rib, hobotnice in jagenjčka, vse skupaj pa splakovali po grlu s (premočnim, jebemu) Plavcem. Tuji turisti so se počasi odpravili proti domu, z nami so ostali le domačini, s katerimi smo prepevali do enih zjutraj.
Med tem časom se je zgodilo precej stvari. Gospa za sosednjo mizo je bila iz skladbe v skladbo bolj navdušena, dokler ni imela dovolj in nam je morala priti povedat, da smo najbolj normalni ljudje, kar jih je srečala v 20 letih; da je Mato kralj, ker med petjem čustvuje; da sta se z možem (prisotnim) nameravala ločiti in da je to njun spravni dopust na Visu; da še ni slišala za slovensko klapo; da je v bistvu kralj Gregor, ker je bil edini pri pionirjih; da imamo gotovo svojo koreografijo v sinhronem plavanju in da smo gej. Točke seveda približno ustrezajo naraščajoči opitosti gospe, ki je bila v oštariji po lastnih besedah od pol šeste.
Poznejša kot je bila ura, več gostilniškega osebja in gostov se je presedalo k naši mizi in debate so se premikale od prvotne prijaznosti preko vmesnega navdušenja nad bivšo Jugoslavijo in obžalovanja povojnega sovraštva pa do latentnega nacionalizma proti koncu (in vino veritas?). A nismo mogli preveč zameriti, ker sta bila hobotnica in jagnje odlična.
Ajd, riba je bila razkuhana.
- ← Previous
Rusi v narodnem parku - Next →
Plava ali modra?